Leše so vas v občini Prevalje na nadmorski višini 550 m – 675 m, s Prevalj oddaljene slabe 3 km.
Gručasto naselje leži v kadunji in deloma po pobočjih, kot v vencu vas obkrožajo kmetije Papež, Polesnik, Kresnik, Gutovnik, Pop, Kajžar, Ladra, Pristav, Praper, Hermonk. Po stezicah v svet neokrnjene narave vabita pohodnike hriba Volinjak (886 m) in Kal (1108 m). Pravljično podobo kraja ustvarjata dve izjemni gotski cerkvi iz 15. stoletja cerkvi sv. Ane in sv. Volbenk, ki stojita na hribu nad vasjo. Cerkvi sta se bogatili skozi stoletja, a lepota gradnje in fresk ohranja čas 15. stoletja. Cerkev sv. Volbenka je brez zvonika, pogorel je v požaru leta 1885. Pod prezbiterijem je kripta, posvečena sv. Valentinu. V cerkvi sv. Ane nas prevzamejo leseni strop s stiliziranimi cvetovi, dobro ohranjene freske na mestih stranskih oltarjev in glavni oltar, ki sodi v skupino zlatih oltarjev.
Z Leš izhaja najstarejši ohranjeni daljši pisni dokument Mežiške doline. Leški rokopis je iz sredine 18. stoletja. Rokopis nabožnih in posvetnih besedil je zapisan v slovenščini v nenatiskanem delu nemškega solnograškega koledarja iz leta 1733. Avtor besedil je bil laik, gotovo pa je bil v ožjih stikih s cerkveno oblastjo, saj so mu bile dostopne cerkvene knjige iz katerih je prepisoval. Original hrani Univerzitetna knjižnica Maribor, v e obliki je objavljen tudi na spletni strani občine Prevalje.
Do 19. stoletja je bilo na Lešah le nekaj kmetij, ko pa je leta 1818 dunajski mestni uradnik Blaž Mayer odkril ležišča rjavega premoga in so leta 1820 začeli premog načrtno izkoriščati, so se Leše iz tihega zaselka razvile v močno delavsko središče. V obdobju delovanja leškega premogovnika so zgradili veliko novih stavb: hiše za delavce in uradnike, pozivalnico, bolnico, restavracijo, šolo… Nekaj stavb je ohranjenih in obnovljenih, a namembnost se je spremenila. Premogovnik je uradno prenehal delovati leta 1935, a rudarji so kopali premog še vse do leta 1939. V spomin na čas delovanja premogovnika je v pozivalnici muzejska soba z razstavo rudarskih pisnih dokumentov, fotografij in predmetov.
Leše danes le še delno spominjajo na rudarsko preteklost. Ob poti do nekoč rudarskega kraja je edini ohranjen in obnovljen vhod v rov Franciscus, v središču vasi je obnovljena pozivalnica in nekaj drugih stavb, ki so sedaj namenjena stanovanjem. V vaškem jedru stojita umetniška pomnika v spomin na slavno rudarsko preteklost, relief iz kamna Rudarska družina, delo akademskega kiparja Andreja Grošlja in jeklena karbidnica, delo Alojza Krevha in Tineta Dihpola.
Krajevna skupnost Leše skupaj s Kulturnim društvom Leše, Športnim društvom Leše, krajevno organizacijo Rdečega križa Leše, krajevno organizacijo Zveze borcev za vrednote NOB skrbi za pestro in vsebinsko bogato življenje v kraju.
Za najmlajše je organizirano predšolsko izobraževanje v vrtcu Leše, za šoloobvezne otroke poteka pouk na podružnični šoli Leše (od 1. do 5. razreda), stavba stoji v središču vasi.
V mesecu septembru poteka na Lešah v slovenskem prostoru zelo prepoznaven in obiskan družinski festival Pravljična vas Leše. www.pravljicna-vas.si.
Krajevni praznik na Lešah praznujejo 3. julija, dan rudarjev.
Več o kraju lahko preberete v publikacijah.
Sušnik, Tone. Leše. Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje, 2001.
Gorenšek Hedvika. Srečno. Krajevna skupnost Leše. Leše, 1984
Gorenšek, Hedvika. Kulturno društvo Leše skozi čas. Kulturno društvo Leše, Leše, 2004
Leški list. Glasilo izdaja Krajevna skupnost Leše. Izhaja enkrat letno.